Solarix

Vir-Zemlja delovanje, geotermalni sistem ogrevanja s toplotno črpalko

Geotermalni sistem ogrevanja s toplotno črpalko

By on 21.02.2015

Tokrat bomo predstavili kratke napotke, kako se izdela geotermalni sistem ogrevanja oziroma hlajenja z zemeljskimi kolektorji ter toplotno črpalko.

Preden se lotimo dela, potrebujemo poseben projekt (elaborat gradbene fizike), ki nam bo povedal, kakšne so toplotne potrebe našega objekta. Šele na podlagi tega lahko določimo globino vrtin in velikost toplotne črpalke. Sledi izdelava vrtin. Le te nam bo naredilo podjetje z ustrezno opremo. Vrtine so lahko globoke od 60 do 150 m in imajo premer 14 cm. Globina je predvsem odvisna od zahtev objekta ter sestave zemlje. V vrtine se vstavijo posebne cevi, natančneje 2 para cevi, ki se jih zapolni s posebno zmesjo vode in glikola. Glikol preprečuje zmrzovanje. Prostor, ki ostane med cevmi, se zapolni s posebnim betonom, ki dobro prevaja toploto.

Temperatura kamnin je že na desetih metrih stalna, neodvisna od atmosferskih pogojev. Znaša okrog 10 °C ter se z globino zvišuje, približno 1°C na 30 m globine. V povprečju je po 1 metru geosonde mogoče pridobiti okrog 55 W. Za zadovoljitev toplotnih potreb dobro izolirane individualne hiše pri srednjem geotermičnem potencialu kamnin zadostuje ena 100-metrska vrtina. Dobra lastnost vrtin je, da na površju zavzamejo zelo malo prostora, To je še posebej pomembno za tiste, ki nimajo na razpolago veliko prostora okoli hiše. Kadar pa imamo na voljo dovolj prostora, se lahko odločimo tudi za ležečo postavitev cevi. To so t.i. horizontalni kolektorji, ki jih položimo približno 1,5 m globoko v zemljo. Na tovrsten način je mogoče pridobiti v povprečju okoli 20 W po kvadratnem metru površine, ki jo zavzemajo kolektorji. Čeprav pridobljena iz zemlje, je tovrstna energija prvotno sončnega izvora. V tla pride s sončnim sevanjem in padavinami.

Ko smo zaključili s tem delom, sledi povezovanje posameznih cevi s toplotno črpalko. To storimo s pomočjo razdelilnika. Razdelilnik ima na eni strani izhod, ki ga povežemo s toplotno črpalko, na drugi stani pa potrebno število vhodov za cevi, ki so v zemlji. Delo zaključimo tako, da toplotno črpalko povežemo s sistemom ogrevanja, ki je napeljan po hiši. Ali bomo imeli radiatorje ali talno in stensko gretje, je stvar izbire. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je pri talnem gretju učinek najbolj optimalen oziroma ima nižje stroške obratovanja v primerjavi s klasičnimi radiatorji.

vir: www.slonep.net

Comments

Be the first to comment.

Leave a Reply


You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*