Solarix

gears-820977_1280

Sončna energija je najkakovostnejša naložba 2009

By on 16.07.2009

Javni razpis za nepovratne finančne spodbude in sončna energija

V ponedeljek, 5. oktobra, so na Ekoskladu evidentirali že 8352. vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Več kot polovica vlog je namenjenih vgradnji solarnih ogrevalnih sistemov (4.584), daleč za to številko so vsi drugi ukrepi. A solarni ogrevalni sistemi niso aktualni le na individualnih hišah, za vlaganje v sončno energijo se odloča tudi podjetniški sektor, za katerega Ekosklad nudi ugodne kredite. Priložnosti prepoznava predvsem v proizvodnji elektrike iz fotovoltaičnih elektrarn, nam je povedal direktor Ekosklada Franc Beravs, ki pozitivno gleda na razvoj trga obnovljive energije …

Javni razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb ste zaprli v petek, 9. oktobra. Je to bilo prej, kot ste predvideli? Vsekakor. V razpisu je določba, da je odprt do porabe sredstev, in po začetni dinamiki vlog, ki smo jih dobivali na sklad, smo računali, da bo dovolj denarja za vse letošnje leto. Smo pa ta razpis začeli že v začetku junija lani na osnovi sedmih milijonov in pol evrov z Elesa. Ta denar je bil namenjen spodbujanju zelene elektrike, vendar pa ni bil porabljen, zato se je vlada odločila, da ta sredstva nakaže na Ekosklad.

Januarja lani, ko sta bila sprejeta akcijski načrt za energetsko učinkovitost in sklep, da se 7,5 milijona evrov nakaže z Elesa na Ekosklad, smo začeli pripravljati strokovne podlage za pripravo razpisa, razpis pa je bil, potem ko je bilo besedilo usklajeno z okoljskim ministrstvom, objavljen 30. maja 2008. Prve vloge smo odprli že po štirinajstih dneh in nato vsak teden.

Razpis je bil oblikovan tako, da je bilo treba vloge poslati pred izvedbo ukrepov. Tak pristop se nam je zdel primeren, saj bomo, ko bo denarja zmanjkalo, lahko javno objavili sporočilo, naj prosilci ne pošiljajo več vlog in naj počakajo do objave novega razpisa. Tak pristop tudi jamči, da bo prosilec, ko bo dobil sklep o dodelitvi subvencije in bo ukrep izvedel tudi zanesljivo prejel subvencijo.

Velja pa omeniti, da smo razpis, ko je že veljal, celo razširili. Sprva smo imeli razpisane tri ukrepe: za dodelitev nepovratnih sredstev za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov, za celovito obnovo obstoječe stanovanjske stavbe ter za gradnjo nizkoenergijske in pasivne hiše. Toda vlog za obnove obstoječih stanovanjskih stavb ni bilo toliko, kot smo pričakovali, zato smo razpis razširili še za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, za toplotno izolacijo celotne fasade in za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva. Subvencija in ugodni kredit sta se namreč izključevala. Kdor je dobil subvencijo, do ugodnega kredita ni bil upravičen. To pa je bilo prezahtevno, sploh pri celovitih obnovah stavb. Po novem so tako lahko prosilci zaprosili tudi za subvencijo za, recimo, samo izolacijo fasade ali pa samo za zamenjavo oken. Za take posamične ukrepe se je odločilo mnogo ljudi, samo za zamenjavo oken imamo več kot 2.000 vlog.

Moram priznati, da nas je velik odziv na razširitev razpisa presenetil. Dobivali smo vse več prošenj in sredstva so nam pošla prej, kot smo pričakovali. Ko smo naredili simulacijo glede na že izdane sklepe, na že podpisane pogodbe in podeljena sredstva ter glede na vloge, ki smo jih še prejeli, smo ugotovili, da moramo razpis zapreti.

Po vseh odpiranjih vlog, kar ste od 16. junija lani do 5. oktobra letos delali enkrat tedensko, je bilo skupaj uvrščenih torej 8.352 vlog. Največ vlog jih je prispelo za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov …

Tako je, za vgradnjo solarnih ogrevalnih sistemov smo prejeli 4.584 vlog, za celovito obnovo obstoječe stanovanjske stavbe jih je prispelo 432, 199 vlog pa je konkuriralo za dodelitev nepovratnih sredstev za gradnjo nizkoenergijske in pasivne hiše. Moram povedati, da smo, ko smo delali strokovne podlage, ocenili, da bi v slovenskem prostoru lahko spodbudili le malo novih pasivnih gradenj. Takrat je namreč pri nas stalo le malo pasivnih hiš, pa še te so postavili entuziasti, ki so skoraj sami inštruirali projektante. Računali smo, da bomo prejeli približno 50 vlog za ta namen, a smo jih skoraj 200. S tem smo zelo zadovoljni, saj je prišlo do pomembnega premika v slovenskem prostoru.

Po razširitvi razpisa – to je bilo 5. junija letos – smo na posamične ukrepe prejeli še 699 vlog za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso, 361 za toplotno izolacijo celotne fasade, 2.077 pa za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva.

Ob tolikšnem številu vlog pa se je pokazalo nekaj drugega, in sicer, da smo na Ekoskladu kadrovsko podhranjeni. V enem tednu, torej med posamičnimi odpiranji vlog, nismo uspeli vsega »počistiti«. Doslej smo izdali 4.617 pozitivnih sklepov in 1.662 vlog zavrnili ali zavrgli. Zelo veliko zavrnitev – 810 – je bilo pri solarnih ogrevalnih sistemih, ker so prosilci oddali vloge za že izvedene ukrepe, po razpisu pa je bilo mogoče subvencije podeljevati le za neizvedene ukrepe. Zavrnili smo tudi 236 vlog za celovito obnovo, večino zato, ker so prosilci konkurirali le za en ali dva ukrepa. Ti zavrnjeni prosilci so se lahko potem prijavili na razširjen razpis, ki je vključeval tudi posamične ukrepe.

S pozitivnimi sklepi je bilo angažiranih že 7,9 milijona evrov, na rešitev pa čaka še 2.400 vlog in pričakujem, da bomo razdelili vseh 11,5 milijonov evrov, ki jih imamo na voljo.

Kot kaže, širša javnost vidi prihodnost predvsem v sončni energiji …

Res je. Za solarne ogrevalne sisteme je bilo izdanih 3.470 sklepov, obdelujemo pa še tristo vlog za te sisteme. Če jih bomo večino rešili pozitivno, bo samo po tem razpisu podprtih približno 3.700 solarnih ogrevalnih sistemov. Če upoštevamo, da je povprečna površina enega podprtega sistema približno 7,3 kvadratnega metra, dobimo 27.000 kvadratnih metrov solarnih ogrevalnih sistemov v letu dni. Ta številka kaže velik napredek na tem področju, saj so v letu 2007 s subvencijami iz dveh proračunskih obdobij podprli približno 8000 kvadratnih metrov takih sistemov. Omeniti velja tudi, da je bilo po podatkih iz popisa prebivalstva leta 2002 v Sloveniji približno 105.000 kvadratnih metrov solarnih ogrevalnih sistemov, do leta 2008 pa naj bi jih bilo 120.000 kvadratnih metrov. Torej smo v letu dni povečali površine teh sistemov za več kot 20 odstotkov.

Pripravljenost prebivalstva vgraditi solarne ogrevalne sisteme je izjemno visoka. Mislim, da je smiselno tu nadaljevati in pripravljenost še spodbujati. Ne gre namreč pozabiti, da stoji v Sloveniji približno 440 tisoč individualnih hiš, solarne sisteme pa jih ima le približno 20 tisoč ali zgolj pet odstotkov. Zakaj tega potenciala ne bi še bolj izkoristili?

Splača se spodbujati tudi gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Za prve je bilo izdanih 123 pozitivnih sklepov, obravnavamo pa še 50 vlog. Na te spodbude je namreč postopek nekoliko daljši, ker morajo prosilci po oddaji vloge za projektno dokumentacijo predložiti še predračune za vse ukrepe. Poleg tega te vloge obdelujemo malce drugače, saj so subvencije zelo visoke, najvišja je kar 25.000 evrov. V tretjini tovrstnih vlog so sicer prosilci konkurirali za subvencije za gradnjo pasivnih hiš s porabo do 15 kilovatnih ur, v drugi tretjini od 15 do 25 in v zadnji od 25 do 30 kilovatnih ur. Štejemo si za uspeh, da bo Slovenija tudi zaradi tega razpisa dobila več kot petdeset novih pasivnih hiš.

So se investitorji v nizkoenergijske in pasivne hiše prijavljali neposredno ali so imeli kakšno pomoč?

Na začetku je bilo res nekaj težav in smo jih rešili tako, da smo najeli zunanje strokovnjake, ki so investitorjem svetovali in sproti pregledovali projektne naloge za gradnjo. Te hiše so namreč morale biti projektirane po najsodobnejšem evropskem standardu za gradnjo pasivnih hiš (PHPP – Passive House Planning Package, op. p.). Tako načrtovanje je do lani v Sloveniji poznalo le malo ljudi, prav zato pa smo angažirali zunanje strokovnjake, na katere smo napotili prosilce za subvencije. Sprva so se investitorji oglašali pri nas, pozneje pa so vse potrebno zanje urejali projektanti. Da se je marsikaj premaknilo, potrjuje tudi dejstvo, da so se za tako projektiranje odločile mnoge slovenske projektantske ter montažerske hiše in danes je že mogoče dobiti celoten servis za gradnjo pasivnih hiš.

Treba pa je to področje še nadalje spodbujati. Zakaj ne bi v Sloveniji individualnih hiš gradili po višjem standardu, kot ga predvideva pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES, op. p.), ki je sicer zaostril kriterije za gradnjo, a je še vedno mogoče doseči več? Navsezadnje taka gradnja ni bistveno dražja od klasične.

Če prištejemo subvencijo, verjetno za investitorja celo ni nič dražja?

Res je. Razpis smo pripravili tako, da subvencija pokrije razliko med investicijo v hišo zgrajeno v skladu z veljavnim pravilnikom in nizkoenergijsko hišo pri tem pa je tisti, ki se odloči za višji standard, veliko pridobil tudi s tem, da bodo obratovalni stroški v njegovi hiši bistveno nižji.

Poudarjate rabo sončne energije in gradnjo energetsko varčnih in pasivnih hiš. Kaj pa spodbujanje rabe biomase?

Z razširitvijo razpisa junija letos smo prav za rabo biomase naredili izjemo, in sicer smo dali možnost, da vložijo vloge za pridobitev sredstev prosilci, ki so vgradili biomasne kotle v času od objave razpisa 30. maja 2008. To je veljalo tudi za prosilce, ki so zamenjali zunanje stavbno pohištvo ali toplotno izolacijo.

Za biomasne kotle smo prejeli 700 vlog, od tega smo jih pozitivno rešili 415, druge še čakajo na obdelavo.

Junija ste objavili tudi javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih in samostojnih podjetnikov, ki prinaša kar nekaj novosti. Med drugim lahko podjetja najamejo kredit za vozila na električni in hibridni pogon ali avtoplin. Kakšen je odziv?

Podjetniki se na ta poziv skoraj niso odzvali, je pa kupilo hibridna vozila nekaj občanov. Letos se je nakup vozil v Sloveniji nasploh zmanjšal, Honda in Toyota sta napovedovali nove modele. Honda je začela prodajati hibridni Insight, Toyota pa je septembra poslala na trg novega Priusa in ker so proizvajalci napovedali, da bodo novi modeli hibridov bistveno izboljšani, so verjetno potencialni kupci takih avtomobilov malce počakali. To potrjuje tudi dejstvo, da smo v zadnjem mesecu podelili kar tri kredite za ta namen, pred septembrom pa nobenega. Je pa ta razpis še odprt.

Kako pa na Ekoskladu občutite gospodarsko krizo?

Lani smo občanom podelili 19 milijonov evrov kreditov, letos pa le devet (skupaj 850 kreditov v letu 2009, op. p.). Menim, da so razliko nadomestile subvencije, verjetno pa je na manjše zadolževanje vplivala tudi recesija.

Občani so se sicer letos največ zadolževali za ukrepe učinkovite rabe energije: 20 odstotkov kreditov je šlo za vgradnjo oken, 20 odstotkov za izolacijo ovoja zgradbe, približno 10 odstotkov sredstev pa za gospodinjske aparate, prezračevanje in avtomobile. Skoraj 45 odstotkov kreditov je bilo podeljenih za področje obnovljivih virov energije, pri čemer prednjačijo toplotne črpalke – kreditiramo le toplotne črpalke zemlja-voda in voda-voda -, sledijo kotlovnice na lesno biomaso in fotovoltaične elektrarne, za katere so občani najeli skoraj 300 tisoč evrov posojil. En kredit je bil dan za soproizvodnjo iz lesne biomase. Za ukrepe na področju zmanjševanja toplogrednih plinov je bilo namenjenih skoraj 75 odstotkov vseh kreditov, kar je tudi osnovna usmeritev Ekosklada. No, nekaj kreditov smo podelili še za zamenjavo azbestnih streh (22 odstotkov, op. p.) in za individualne čistilne naprave, za čiščenje lastne vode in tako naprej.

Še eno bolj praktično vprašanje: če želi posameznik investirati v denimo fotovoltaično elektrarno, kolikšen kredit si lahko obeta?

Največ 40 tisoč evrov.

Za občane smo imeli na voljo skupaj 12 milijonov evrov, do zdaj smo jih porabili devet, trije milijoni so še na voljo.

Kaj pa kreditiranje podjetij? Ta razpis ste objavili konec maja …

Za podjetja imamo na voljo 25 milijonov evrov. Do zdaj smo prejeli že 36 vlog za skoraj 24 milijonov evrov, odobrili pa smo 19 kreditov za 11 milijonov evrov. Pogosto odobrimo nižjo vsoto od zaprošene, ker so problem zavarovanja, ki jih ponudi kreditojemalec. Sklad mora namreč kredit tudi ustrezno zavarovati in zadnje čase so najpogostejša zavarovanja s hipotekami. Vrednost hipoteko mora biti dvakrat višja od dodeljenega kredita. To je glede na krizo, zaradi katere je zanesljivost poslovanja podjetij nekoliko vprašljiva, mi pa moramo določene elemente po priporočilih Banke Slovenije obravnavati tako, kot jih banke, malce problematično. Zgodi se na primer, da nekdo ponudi v zavarovanje fotovoltaično elektrarno, v zameno pa pričakuje stoodstotno odobritev kreditnih sredstev. To ne gre. Običajno potem to rešimo tako, da kreditojemalec najame kredit v višini polovične vrednosti investicije, pod hipoteko pa da potem celotno elektrarno.

Zanimivo je, da tudi pri podjetjih prevladujejo krediti za fotovoltaične elektrarne. Obnovljivi viri tako dosegajo skoraj 55 odstotkov vseh do zdaj odobrenih kreditov, od tega fotovoltaične elektrarne 32 odstotkov, hidroelektrarne pa 18 odstotkov, nekaj malega predstavljajo še toplotne črpalke in sončni kolektorji. Letos smo podelili nekoliko manj kreditov za ukrepe učinkovite rabe energije, in sicer okoli devet odstotkov, medtem ko je šlo skoraj 30 odstotkov kreditov za projekte ravnanja z odpadki.

Torej je tudi tu v ospredju fotovoltaika?

Podjetniški sektor zagotovo prepoznava priložnosti, ki se ponujajo na področju fotovoltaike. Sistema obratovalnih podpor in zagotovljenih odkupnih cen za 15 let namreč investitorjem jamčita, da bo investicija povrnjena s prodano elektriko. Kljub letošnjemu krču pri zadolževanju to področje še kar živi.

Naj dodam, da na Ekoskladu vsakemu investitorju izračunamo tudi, kakšna je državna pomoč, ki se skriva v nižji obrestni meri, kot je komercialna obrestna mera. Evropska komisija namreč vsak mesec objavlja referenčne obrestne mere in če je neka obrestna mera nižja od referenčne, to pomeni, da vsebuje državno pomoč. Državno pomoč torej izračunamo in jo prikažemo v investiciji, investitor pa se mora zavedati, da bo center za podpore, ki izplačuje obratovalne podpore, temu primerno znižal to pomoč. Če je torej nekdo dobil v kreditu recimo pet odstotkov subvencije, bo njegova odkupna cena pet odstotkov nižja. Državne pomoči ne more prejeti pri investiciji in hkrati pri odkupnih cenah.

Čemu gre pripisati dejstvo, da podjetja in posamezniki prepoznavajo priložnosti predvsem na področju sončne energije?

Ljudje vedo, da sončna elektrarna ne bo obratovala le petnajst let, kolikor velja dogovorjena odkupna cena, ampak celo 25 ali celo 30 let. Ravno pred kratkim sem ujel podatek, da proizvajalec Shot Solar že ponuja garancije za svoje elektrarne za 30 let.

Investitor torej hitro vidi v taki investiciji predvsem priložnost za generiranje dobička vsaj v zadnjih treh letih veljave zagotovljene odkupne cene. Tudi sam menim, da je to trenutno ena najkakovostnejših finančnih naložb.

Menite, da bo trg obnovljivih virov kmalu postal primerljiv z naftnim in s plinskim trgom?

To je odvisno od tega, ali bo država spodbujevalne instrumente vzdrževala tudi v prihodnje. Tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije za zdaj še ne morejo konkurirati tehnologijam za izrabo fosilnih goriv, zato obnovljivi viri še potrebujejo spodbude. Ena najbolj elegantnih je spodbuda končnemu uporabniku predvsem v obliki zagotovljenih odkupnih cen. Ta sistem se je do zdaj uveljavil v več kot 30 državah, tudi v nekateri zveznih državah ZDA. To je pomemben instrument in če ga bodo države obdržale, se bo področje gotovo razvijalo naprej.

Vemo pa tudi, da cene teh sistemov s povečevanjem proizvodnje padajo. Velja pravilo: ko se podvoji inštalirana moč določenih tehnologij, se lahko cena zniža za 8 do 18 odstotkov. Cene fotovoltaičnih sistemov naj bi tako po nekaterih napovedih do leta 2010 padle za 30 odstotkov glede na leto 2008. Povsem se strinjam z napovedmi Uroša Merca (direktor Bisola, op. p.), da bo fotovoltaična elektrarna postala konkurenčna fosilnim gorivom. Ob današnjem trendu vlaganj na področju sončne energije naj bi tako na nekaterih območjih, kot je recimo južna Italija, fotovoltaična elektrika že v treh do štirih letih postala konkurenčna elektriki iz fosilnih goriv. Tudi slovenski sistem je tak, da spremlja gibanje cen in vlada bo prihodnje leto verjetno znižala zagotovljeno odkupno ceno. Investitorji, ki so letos investirali v fotovoltaične elektrarne, bodo imeli letos veljavno odkupno ceno, tisti, ki bodo vlagali prihodnje leto, pa prihodnje leto dogovorjene odkupne cene. Država mora zelo dobro slediti razvoju na tem področju.

V Španiji so lani zgradili za 2,3 gigavata novih fotovoltaičnih elektrarn, v Nemčiji za 1,6 gigavata. V Sloveniji imamo po zadnjih podatkih nekaj več kot tri megavate moči instaliranih sončnih elektrarn. Hiter razvoj doživlja Evropa tudi na področju vetrne energije, toda temu v Sloveniji ne sledimo. Strinjam se, da Slovenija nima potenciala za velika vetrna polja, imamo pa možnosti za izgradnjo malih vetrnih elektrarn, kar intenzivno spodbujajo zlasti v Angliji. Na Ekoskladu smo za pridobitev kredita v vetrne kapacitete prejeli le eno vlogo.

Gospodarske krize sva se že dotaknila, kaže se predvsem v več prošnjah ljudi za subvencije in manj za kredite, kaj pa pridobivanje sredstev za Ekosklad? Junija letos ste omenjali dogovarjanje za najem sredstev pri SID banki…

S SID banko bomo v kratkem podpisali pogodbo za najem sredstev v višini 15 milijonov evrov, smo pa zdaj v postopku za pridobitev dodatnih kreditnih sredstev Evropske investicijske banke (EIB, op. p.). Na to ustanovo smo že poslali pismo o nameri, da želimo dobiti 50 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev, da bomo kreditirali naložbe na področjih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Tak kredit smo pri EIB že najeli leta 2007 (VEČ), pred kratkim pa smo izčrpali tudi zadnjo kreditno linijo v višini 10 milijonov evrov. Ta kredit v višini 30 milijonov evrov bomo začeli odplačevati po petletnem moratoriju.

Dodatne vire iščemo zato, ker nam osnovno premoženje, ki nam ga je dala država v upravljanje in znaša 90 milijonov evrov, ne omogoča, da bi ponudili kreditojemalcem velike vsote. Dodatna zadolžitev pri EIB za 50 milijonov evrov pa bi nam omogočila, da bi letno lahko občanom in podjetjem ponudili od 30 do 40 milijonov evrov kreditov. Interes za okoljske naložbe je namreč zelo velik.

Kdaj bo znano, koliko sredstev za kreditiranje boste imeli naslednje leto? Koliko si sicer obetate?

V prihodnjem letu bomo koristili SID-ova sredstva, sredstva EIB pa bodo, če nam bodo odobrena, na voljo šele od leta 2011 naprej. Za najem kredita pri EIB potrebujemo državno poroštvo, zanj je treba sprejeti namenski zakon, to pa se lahko zavleče za dobro leto dni.

Naš poslovni načrt za prihodnje leto predvideva podoben obseg kreditnih sredstev kot letos. Za zagotovitev subvencij pa tečejo aktivnosti na ministrstvu za gospodarstvo. Namen je zagotoviti sistemski vir, ki ga omogoča energetski zakon.

Pred časom ste predstavili nov finančni instrument, ki temelji na kapitalskih vložkih. Kdaj bo to zaživelo?

To zamisel smo v nekem obdobju že precej razvili, a ko je bil sprejet akcijski načrt za energetsko učinkovitost in ko je bilo dodeljevanje subvencij predano Ekoskladu, smo se glede na naše kadrovske zmogljivosti usmerili predvsem v to, kapitalske vložke pa smo za zdaj postavili na stranski tir. Ta dejavnost je namreč zelo zahtevna. Zamisel je temeljila na tem, da bi k nam lahko prišli posamezniki z zamislimi, predstavili bi nam svoj poslovni načrt, na Ekoskladu pa bi nato preučili možnosti za naš kapitalski vstop v projekt. Vendar pa bi moral vanj z enakim deležem vstopiti tudi zasebnik. Mi bi torej morali biti sposobni kakovostno presoditi, ali se nam vstop v neki projekt splača, v njem pa bi ostali le toliko časa, da bi se nam vložek povrnil, nato bi svoj lastniški delež prodali. A za zdaj, kot pravim, smo morali zamisel o tej dejavnosti sklada opustiti, jo bomo pa morda nekoč še oživeli.

vir: www.energetika.net/

Comments

Be the first to comment.

Leave a Reply


You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>

*