Potrošniki lahko preprosto zmanjšajo stroške ogrevanja tako, da zamenjajo stare ali pokvarjene kotle z bolj učinkovitimi, kljub neprestanemu zviševanju cen plina in nafte. Mnogi se odločijo za kondenzacijski kotel, ki je lahko na plin, olje ali vedno popularnejše na pelete. V primerjavi z kotlom starosti 15 ali 20 let, lahko sedaj z modernejšimi prihranimo več kot 10% energije na leto. Vendar veliko naprav ne izkoristi svojih potencialov pri varčevanju energije.
Kondenzacijska tehnologija se šteje za posebno učinkovito, saj poleg toplotne energije pri sežigu uporablja tudi toploto iz izpušnih plinov. Pri kondenzacijskih kotlih s kondenzacijo vodne pare v dimnih plinih pridobimo tudi del toplote, ki je do sedaj neizkoriščena odhajala skozi dimnik. Kondenzacijski kotel je torej v osnovi povsem podoben klasičnemu, ki ima na izhodu v dimnik dodatni toplotni izmenjevalnik.
Slika 1: Kondenzacija v kurilni napravi (vir: Gradbeni center Slovenije)
Temperaturo povratka je treba čim bolj zmanjšati
Pri režimu 75 °C / 60 °C je izkoristek kondenzacijskega kotla 100 %, pri režimu 40 °C /30 °C pa je izkoristek kondenzacijskega kotla do 107 %. Za dober izkoristek kondenzacijskega kotla je torej zelo pomembno, da je temperatura vode v ogrevalnem sistemu čim nižja. To pa zahteva natančno in strokovno načrtovanje ogrevanja v hiši. Možni prihranki v kotlu pogosto niso izčrpani. Pri ni∫jih temperaturah dimnih plinov (55°C pri zemeljskem plinu in 47°C pri kurilnem olju) vodna para kondenzira v kondenzat in pri tem se sprosti latentni del toplote.
Ključnega pomena ni samo sodoben kondenzacijski kotel
Želeno temperaturo povratka ni mogoče kar enostavno prilagoditi na ogrevalni sistem. V prenovljenih ali novih objektov ni potrebe po visoki temperaturi saj se ti prostori ohranjajo topli. V neprenovljenih ali delno obnovljenih zgradbah je to težje, saj toplota uhaja skozi slabo izolirane stene. Velikokrat so tudi radiatorji premajhni za predvideni prostor in zato potrebujejo višjo temperaturo da segreje prostor.
Vgradnjo in nastavitve kotla prepustimo strokovnjakom
Za učinkovito uporabo kondenzacijskega kotla ni le izključno odgovorna oprema kotla, saj v kolikor ogrevalni sistem ni optimalen, je potrebno da strokovnjak najde napako in optimira nastavitve. Priporoča se tudi da pred vgradnjo kotla naredimo hidravlično uravnoteženje. Prav tako se priporoča da se nastavi temperatura glede na dnevni oziroma urni program, glede na potrebno moč črpalke. Kot dodaten ukrep se lahko uporabi tudi namestitev vnaprej nastavljenih termostatskih ventilov in izolacija cevi.
Problematika so dimniki
Kondenzacijskega kotla ne smemo priključiti na obstoječi dimnik. Eden od razlogov je da je presek dimnika prevelik. Več prostora imamo, prej se para ohladi in ne more ven. Ker dimne pline močno ohlajamo, moramo upoštevati določene zahteve glede materialov tuljav, saj kondenzat vsebuje različne kisline, ki so obenem tudi škodljive za okolje. Materiali dimnih tuljav morajo biti korozijsko odporni na agresivni kondenzat. Zato je potreben posvet z dimnikarjem pred namestitvijo kondenzacijskega kotla. Ker zrak ne more ven, se nabira vlaga in posledica tega so lahko rjave lise na stenah. Kot alternativa se lahko namesti tudi zunanji dimnik.
Povezovanje kotla na kanalizacijski sistem
Dnevno lahko nastane več litrov kondenza. Zato kotel zahteva povezavo na kanalizacijo. Odtočna cev se navadno lahko preprosto priključi na obstoječo kanalizacijo. Kondenzacijski kotli, ki delujejo na nafto, morda potrebujejo dodatno napravo, ki nevtralizira kondenzat (ko imamo veliko žvepla v olju, saj žveplo naredi kondenzat kisel). Vendar pa obstajajo tudi kurilno olje z relativno malo žvepla. Njen tržni delež se nahaja že več kot 90 odstotkov. Tukaj kondenzata ni treba nevtralizirati, preden lahko steče v kanalizacijo. Razlike v cenah načeloma ni.